Se tudi vaš pes srečuje z alergijami, intolerancami, prebavnimi težavami ali drugimi zdravstvenimi neprijetnostmi, zaradi katerih ste obstoječo prehrano zamenjali za prehrano z lososom, jagnjetino, kuncem … ali katerimkoli drugim priporočenim beljakovinskim virom, a se težave še kar niso izboljšale?
Se težava skriva kje drugje ali menjava hrane morda ni bila dobro premišljena?
Samo še kratka opomba preden nadaljujemo: za težave, s katerimi se srečuje vaš pes, morda niso krivi alergeni v prehrani, temveč v okolju. Simptomi so si lahko zelo podobni in tudi v tem primeru je izjemnega pomena kvalitetna prehrana, ki celostno podpira delovanje organizma, krepi imunski sistem psa in – zelo pomembno – mu ne povzroča (dodatnih) obremenitev.
Sprememba prehrane, ki to morda sploh ni?
Sprememba prehrane se običajno svetuje zaradi različnih simptomov: praskanje, rdečica, ponavljajoče se driske, vnetja ušes, izpadanje dlake, težave z želodcem … Vzroki za to so različni, od intoleranc in alergij v prehrani ali okolju, občutljivega želodca in črevesja, včasih so lahko tudi stresno pogojeni ali pa popolnoma nepojasnjeni. Menjava hrane je zato eden izmed prvih ukrepov za izboljšanje zdravstvenega stanja psa. Saj veste, kako pravijo: si to, kar ješ. V takih primerih se običajno svetuje prehod na hrano, ki vsebuje beljakovinski vir, s katerim pes (ali mačka) še ni bil v stiku. Na tej hrani oz. beljakovinskem viru se potem vztraja nekaj časa, vsaj 6 do 8 tednov in vmes spremlja situacijo.
Tukaj smo na hitro predstavili samo najpogostejše vire alergij in intoleranc.Pes lahko razvije alergije in intolerance praktično na katerokoli sestavino, pogosto tudi take, ki nas lahko zelo presenetijo (korenje, ribe …). Čeprav je hrana nekaj, na kar imamo velik vpliv, moramo v hujših primerih (simptomi nikakor ne izvenijo, se slabšajo, občutek imamo, da tavamo v temi …) obvezno k veterinarju, ki bo psa temeljito pregledal ter na podlagi alergoloških testov tudi poskušal določiti individualne sestavine, ki se jim pes mora izogniti.
Na prvi pogled se sliši to preprosto; marsikateri pasji skrbnik gre v trgovino ter izbere suho ali mokro hrano “z lososom/kuncem/jagnjetino/____”, vstavite po želji priporočeni vir. Skrbnik nato začne psa pridno hraniti z novo hrano, dosledno pazi tudi pri priboljških, da so res vsi “z izbranim beljakovinskim” virom.
Potem pa se včasih zgodi razočaranje.
Navkljub doslednosti in trudu kar ne pride do izboljšanja … Res je, lahko ni vzrok hrana, lahko pa je hrana narobe izbrana. Zakaj?
Čeprav na embalaži piše, da je to hrana z – vstavi beljakovinski vir po želji – še ne pomeni, da je to tudi edini beljakovinski vir, ki je vključen v recepturo. Če je npr. lososu dodana še tako mala količina drugega vira ali morda celo “napačna” maščoba (kot je npr. piščančja maščoba velikokrat skrita v mnogih hranah) potem menjava hrane ne more narediti čudeža, saj je alergen še vedno prisoten.
In pri alergijah ali intolerancah ni važna količina (malo ali veliko), ampak predvsem izpostavljenost sestavini, ki potencialno povzroča škodo.
Na katere sestavine morate biti pozorni?
Prav zaradi tega je ključnega pomena, da pri menjavi prehrane ne pogledate samo prednjega, lepega in atraktivnega dela embalaže in glavnega poimenovanja okusa, ampak da se na zadnji strani, torej na deklaraciji, prepričate, da je predstavljeni okus tudi zares tisti beljakovinski vir, ki ga iščete.
Hrana lahko namreč vključuje različne beljakovinske vire in maščobe, pa čeprav glavnino predstavlja oglaševani okus. S tem ni seveda nič narobe, če pes nima nikakršnih težav, ko pa so te na sporedu, je treba – na žalost – pozorno brati tudi drobni tisk, torej deklaracije.
Da ne boste nehote hranili psa z novo hrano, ki pa vseeno vključuje sestavine, ki so lahko za vašega kosmatinca sporne, bodite na deklaracijah pozorni predvsem na naslednje označbe:
- “Meso in stranski proizvodi predelave mesa” – gre za splošno oznako, na podlagi katere ne morete vedeti, kateri beljakovinski viri dejansko predstavljajo meso. Lahko je to piščanec, govedina, kombinacija obojega ali kaj tretjega.
- “Maščobe” – lahko gre za palmino maščobo, piščančjo maščobo, kombinacijo obeh ali ponovno – kaj tretjega. To je ponovno preveč splošna oznaka, na podlagi katere ne poznamo točnih maščob, ki so vključene v hrano. Za zdravega psa ne bo težav, za nekoga, ki je na izločevalni dieti, pa lahko to predstavlja prelomnico med dobrim počutjem in mehkim blatom, ki se nikakor ne zmore formirati …
- “Žita” – žita so v hrani za pse dodana kot balast, in čeprav je manjši delež dobrih virov ogljikovih hidratov zaželen, so vsa žita na žalost en najpogostejših alergenov pri psih. Težave v prebavi lahko povzroča gluten, ki je prisoten v vseh žitih (v pasji hrani so pogosto uporabljena pšenica, koruza, oves, rž …). Čedalje pogosteje povzroča psom težave tudi riž, ki se prišteva med žita, in hrana z rižem ne spada med brezžitne recepture. Brez dvoma so žitarice sestavina, ki se ji morate na daleč izogniti, če zdravstvene težave psa rešujete s hrano. Podobno velja tudi za sojo.
- Drugi pogosti alergeni pri psih so tudi jajca, mlečni izdelki, svinjina …
Te usmeritve seveda ne veljajo samo za hrano, ampak tudi za priboljške, ki jih kupujete v tem obdobju – tudi ti naj bodo skrbno izbrani, saj se morate reševanja takih težav vedno lotiti celostno.
Kako prepoznati hrano, ki vključuje samo en vir beljakovin?
Tovrstna hrana nosi oznako monoproteinska hrana in pomeni točno to – da vsebuje samo en (mono) beljakovinski vir (proteini). V naši ponudbi sta med daleč najbolj zaželenimi MAC’s monoproteinska konj ali kunec. Oba beljakovinska vira sta hipolargena, lahko prebavljiva in ne vsebujeta nobenih dodatnih beljakovinskih sestavin, skritih maščob ali žit, zato ste lahko prepričani, da je obrok popolnoma varen za vašega občutljivega psa. Kot vir ogljikovih hidratov vsebujeta sladki krompir, ki z nizkih glikemičnim indeksom ugodno vpliva na počutje psa. Celotno ponudbo monoproteinske hrane za pse si poglejte tukaj.
Vztrajnost in doslednost se obrestujeta
Ko se odločite za menjavo hrane iz zdravstvenih razlogov, šteje vsaka malenkost. Tudi en sam priboljšek z napačno sestavino lahko poruši celotno sliko in zabriše rezultate. Zato je res ključno:
- dosledno spremljanje sestavin (tudi pri priboljških in dodatkih),
- potrpežljivost, saj objektivne rezultate lahko pričakujemo šele po 6 do 8 tednih,
- in sodelovanje z veterinarjem, kadar so simptomi trdovratni ali se slabšajo.
Včasih res ni dovolj, da hrano samo “zamenjamo” – pomembno je, da jo zamenjamo pravilno in pri tem šteje prav vsak detajl.
Če boste pozorni na deklaracije, izbrali preverjeno monoproteinsko hrano in vztrajali pri prehranskem načrtu, bo vaš trud poplačan – z boljšim počutjem vašega psa.
Če niste prepričani, katera hrana je res primerna za začetek izločevalne diete, vam pri tem z veseljem pomagamo. Pišite nam in skupaj bomo našli tisto kombinacijo za vašega kosmatinca.